I V A N  Č A R G O

(Tolmin, 25.2.1898 – Ljubljana, 11.8.1958)

SLIKAR, RISAR, ILUSTRATOR IN SCENOGRAF

Priložnostna razstava v galeriji Posavskega muzeja Brežice in dokumentarna v Galeriji Ljubljanske banke v Brežicah obujata spomin na delo in življenje Ivana Čarga, slikarja, risarja, ilustratorja in scenografa. Zaznamovale so ga  izrazite socialnozgodovinske razmere vpete v čas med obema vojnama ob razkroju stare in porajanju nove Jugoslavije, ko je nov val z avantgardističnim gibanjem v našo umetnost vnesel duh sočasnih evropskih likovnih tokov.

Čargovo umetniško, osebno in družbeno življenje je bilo pod drobnogledom več avtorjev. Likovno zapuščino s približno stotimi deli je Goriški muzej predstavil z retrospektivo 23 let po slikarjevi smrti. Marko Vuk je tedaj v katalogu, ki je še vedno temeljna literatura za raziskovanje umetnikovega dela, Čarga predstavil izjemno celovito. Skoraj dvajset let kasneje se je Pilonova galerija v Ajdovščini poklonila Čargu z reprezentančnim nizom izbranih del, kjer je Breda Ilich Klančnik izpostavila tudi Čargov svojevrsten in neizprosen realizem, ki je v začetku tridesetih let polagoma preglasil futuristično dinamiko in formalne elemente postkubističnega slikarstva feningerjevske smeri s čustveno razburljivostjo ekspresionizma (po Lucu Menašeju).

Rojen na Primorskem, je gimnazijska leta preživel v Gorici in Novem mestu, kamor se je z družino leta 1915 ob izbruhu krvave prve vojne umaknil v begunstvo. Še ne sedemnajstleten  je doživel vojne grozote soške fronte, ki so ga neizbrisno zaznamovale. Po vrnitvi v Novo mesto, je obnovil vezi z mladimi novomeškimi kulturniki in se v ozračju novomeške pomladi predstavil na 1. pokrajinski umetniški razstavi v Novem mestu leta 1920.  Izpopolnjevanje v Italiji, študij v Rimu in Firencah, je zaznamovalo njegovo nadaljno ustvarjalno pot. Prevzet od  neposrednega futurističnega gibanja, z vsemi manifesti, ki so slavili dosežke moderne civilizacije, predvsem tehniko, industrijo, film in velemestni utrip, se je Čargo navdušen energično podal na pot iskanja. Svoja prva dela po zaključku študija je s prijateljem slikarjem Venom Pilonom predstavil na 1. goriški umetnostni razstavi leta 1924. Ob rastoči represiji italijanskega fašizma se je bil primoran umakniti v Ljubljano, kjer se je vključil v krog avantgardistično naravnanih slikarjev, literatov in glasbenikov, ki jih je združevala avantgardistična revija Tank. Težke razmere so ga z ženo Marijo, roj. Jurkovič, po letu 1930 privedle v Beograd, vendar se je v letu 1937 z družino ponovno vrnil v Ljubljano. 

Čargove avantgardistične začetke zaznamujejo futuristični elementi s prvinami kubistične stilizacije predvsem v portretih. Če ne štejemo revijalnih ilustracij, za katera je dobival naročila, je bil portret najljubša tema, tako v olju kot v risbi. Portretiral je prijatelje umetnike, skladatelje, igralce, pisatelje in arhitekte, manj številni so avtoportreti. V najbolj plodovitem obdobju so nastajale številne karikature sodobnikov iz umetniškega okolja, ki so povečini izgubljene, vendar znane po objavah v revijalnem tisku. Kmalu je opustil avantgardistično likovno govorico in se v vrtincu naraščajoče brezposelnosti in z njo povezane revščine ter brezpravnosti, kot izreden tankočutnež  usmeril v klasično podajanje v samosvojem realističnem slogu, predvsem z izrazom globokih čustev do zatiranih in ponižanih, delavcev in kmetov, rudarjev, težakov, splavarjev, na rob potisnjenih junakov.

Zadnja leta svojega življenja je Ivan Čargo preživel v Ljubljani kot posebnež in boem, znan predvsem po ostrini svojih besed. Preminil je osamljen in skoraj pozabljen 11. avgusta leta 1958. Gradivo iz zasebnih zbirk in zbledela podoba samosvojega umetnika, zapisanega med nosilce slovenske umetnostne avantgarde prelomnega obdobja med obema vojnama, je spodbudila ponovno obuditev spomina na nedvomno zanimivega umetnika.

Oži Lorber

Galerija Posavskega muzeja Brežice

22. 11. 2001 – 20. 1. 2002

Galerija Nove Ljubljanske banke Brežice

Ivan Čargo: Avtoportret, 1922, akvarel in tempera na papirju

(Zasebna last, Brežice)

Sodelavci avantgardistične revije Tank: Marij Kogoj, Ivan Čargo in Ferdo Delak, 1927, fotokolaž. (fotografijo hrani Slovenski gledališki muzej Ljubljana)

Ivan Čargo: Sila črte (Avtoportret), 1928, svinčnik. (last: Goriški muzej Nova Gorica)