Vsebinska oz.funkcionalna izraba gradu Brežice za potrebe Posavskega muzeja

   Brežiški grad je iz 16. stoletja in je zelo lep primer utrjene renesančne grajske arhitekture na ravnini. Grad je najmogočnejša in spomeniško najpomembnejša grajska arhitektura v Posavju. Dvoramno stopnišče, kapela in viteška dvorana so poslikani, slednja je največji in v celoti poslikani necerkveni prostor v domovini in predstavlja biser baročnega posvetnega stenskega slikarstva na Slovenskem. V tem reprezentančno rezidenčnem gradu od leta 1949 s svojimi bogatimi zbirkami domuje Posavski muzej Brežice, ki je kompleksno urejen in predstavlja dediščino Posavja od najstarejših dni do danes.

   Omenjeno leto je leto začetka reševanja kulturnega spomenika najvišje kategorije. Vendar pa z nastavitvijo muzeja v gradu ni bilo rešeno samo vprašanje predstavitve premičnih spomenikov naše bogate kulturne dediščine, temveč je bil dan poudarek tudi zunanjim in notranjim vrednotam te mogočne grajske arhitekture.

   Celovita obnova obeh grajskih nadstropij (prvo in drugo), strehe in ostrešja, grajskega dvorišča, delno tudi podstrešja in pritličja so rezultat več kot petdesetletnih prizadevanj za konstruktivno in funkcionalno obnovo v smislu spomeniškovarstvenih  načel in muzejskih potreb. Vendar pa v Posavskem muzeju Brežice nismo in ne želimo ostati samo pri obnovah, želimo odstranjevati tudi vzroke, ki škodujejo stavbi. Zato smo se v preteklosti v ta namen vključevali v razne projekte, tudi mednarodnega, interdisciplinarnega in timskega značaja. Pri prenovi gradu smo posegli še v okolico gradu.

   Z bogastvom zbranega gradiva in aktivnostmi v povezavi s tem gradivom muzej sedanjim rodovom prenaša izročilo, spoznanja, vrednote in modrosti naših prednikov. Vse to je identifikacijska osnova lokalne skupnosti, ki spodbuja samozavest pokrajine oz. njenih prebivalcev. Na tak način muzej prehaja iz stanja zaprašenega skladišča v informacijsko središče in je nepogrešljiv vir spoznanja preteklosti in razumevanja sedanjosti. Posavski muzej Brežice že prek 50. let uresničuje z zakonom zadane naloge, kot nadgradnjo pa s široko zastavljenim programom različnih dejavnosti kvalitetno prispeva k dvigu kakovosti življenja v občini in počasi prerašča kulturni center Posavja. S tem uresničuje geslo o obiskovalcem prijazni ustanovi, ki z raznolikostjo številnih prireditev promovira pokrajino prek njenih meja.

   Ob upoštevanju obeh zgoraj navedenih komponent izdaja javni zavod Posavski muzej Brežice "na svetlo" dokument z naslovom: Vsebinska oz. funkcionalna izraba gradu Brežice za potrebe Posavskega muzeja Brežice. Muzej je v letu 2000 uporabljal in vzdrževal naslednje nepremičnine:

- zgradbo – grad Brežice, Brežice, Cesta prvih borcev 1,

- zemljišča, parcele pod vložno številko 468 k.o. Brežice v skupni izmeri 9547 m.

Podstrešje  oz. del podstrešja zahodnega trakta gradu Brežice je bil šele pred kratkim          

usposobljen za muzejske potrebe. Dostop do celotnega podstrešja je po novem in širokem stopnišču iz drugega nadstropja. Na podstrešju so tri pisarne za kustose in depoji ter sanitarni člen. Skozi vsa nadstropja imamo jašek za dvigalo. Velik prostor na koncu trakta (proti južnem traktu) je predviden za stalno muzejsko – galerijsko postavitev slikarjev in kiparjev starejše generacije iz Posavja. Prostor od kapelice do severnega trakta je namenjen za knjižnico. Manjši del severnega trakta se preuredi v pisarne za knjižničarja, depoista, upravo, večji del pa v ogledni depo. Stolp vzhodnega trakta in del podstrešja do požarnega zidu (nad viteško dvorano) se preuredi v prostor za ogled ostrešja oz. strešne konstrukcije. Prostor od požarnega zidu do južnega trakta se preuredi v arhiv za upravo in muzejsko pedagoško službo. Podstrešje južnega trakta je ozko in manj prehodno, zato se mu ne namenja nove vsebine.

   Drugo nadstropje gradu Brežice je v celoti namenjeno muzeju in njegovim dejavnostim. V njem so kapelica, prostori za muzejsko – pedagoško službo, arheološka in etnološka zbirka, zbirka novejše zgodovine ter umetnostne zgodovine.

   Prvo nadstropje je prav tako namenjeno muzeju. V njem so pisarne uprave in kustosov, knjižnica, konservatorska delavnica, depoji, puntarija, viteška dvorana, poročni trakt, mali avditorij ter galerija za občasne razstave. Tu se predvidevata dve spremembi. Prostor med viteško dvorano in poročnim stolpom se trenutno uporablja kot večnamenski arhivski depo. Prostor je namenjen oz. rezerviran za muzejsko predstavitev življenja meščanske družine v Posavju na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Grajska terasa je povezana med vzhodnim in zahodnim traktom gradu. Po ureditvi (tlakovanje, osvetlitev, ozvočenje…) bo terasa vključena v ogled muzeja in v uporabi kot prostor za različne prireditve manjšega obsega.

   Pritličje je muzejsko slabše zasedeno. Vsi prostori od glavnega vhoda desno do stopnišča so rezervirani za potrebe gostinskega lokala. To so naslednji prostori: mizarska delavnica, WC, predprostor stolpa, stolp, dva večja skladiščna prostora in en manjši. Izjema je medetažni prostor med stolpom in konservatorsko delavnico, ki je sestavni del omenjene delavnice. Prvi prostor levo od stopnišča je orodjarna. Drugi prostor je namenjen postavitvi stalne muzejske zbirke – kostumske zbirke. Temu sledita dva različno velika prostora za prireditve, tako bo tudi v bodoče. Že omenjeni večji prostor bo zato namenjen skladiščenju stolpov, miz oz. klopi, odra in vseh ostalih elementov za prireditve. Shranjeval bo tudi muzejsko – galerijsko infrastrukturo. Manjši prostor je predviden za garderobo s tušem in straniščem. Prostora za velikimi lesenimi vrati sta energetski člen (kurilnica in skladišče za cisterne z gorivom). Zadnji prostor bo mizarska delavnica.

   Grad je podkleten v vzhodnem in zahodnem traktu. Klet v vzhodnem traktu se nameni za potrebe gostinskega lokala, klet v zahodnem traktu pa lahko ostane vinska klet. En del je namenjen shranjevanju vina v sodih, drugi del je prostor za degustacije vin, prostor v stolpu pa se uporablja kot buteljčna klet.

   Grad oz. muzej vzdržuje kar nekaj travnatih površin. Travnati prostor levo pred gradom se nameni za lapidarij, desni je prehoden prostor. Travnato površino med zahodnim traktom gradu in Vrbino je potrebno najprej zavarovati z zidom in primerno osvetliti. Razdelili bi ga v dva dela. Prvi del bi bil namenjen gostinstvu, drugi pa obiskovalcem muzeja in meščanom Brežic kot prostor za počitek popestren s kipi v stilu Forme vive. Pod gradom se uredi pešpot oz. sprehajalna pot, ki naj vodi od nekdanjih južnih mestnih vrat proti Šentlenartu. Pešpot v Vrbini in zunanja grajska terasa se povežeta s stopnicami.

   Plato pred gradom v Brežicah tvori skupaj z gradom in nekdanjimi grajskimi gospodarskimi poslopji južni rob jezika mestnega platoja. Uredi se naj v travnato zelenico z jasno prezentiranimi historičnimi vsebinami brez nepotrebnega zasajanja z drevesi in grmovnicami. Klopi bi bile dobrodošle za (skupinske) obiskovalce muzeja in meščane.

   Aktivnosti muzeja se širijo in se bodo še širile. Enako se bo povečevalo tudi gradivo v depojih, ki jih v vseh muzejih vedno primanjkuje. Zato bi bilo še danes smiselno iskati skladiščne prostore za premično dediščino izven grajske stavbe. Z zagotovitvijo novih prostorov za depoje bi bilo smiselno tam seliti tudi konservatorsko delavnico. Na ta način pridobljene prostore bi preuredili v prostore za nove muzejske zbirke, s katerimi bi grajska stavba kot spomenik pridobili še večjo kvaliteto.

Uporabljeno gradivo:

- Štirideset let Posavskega muzeja Brežice 1949 – 1989. Brežice 1989, str. 39

- Arhiv PMB, letna poročila Posavskega muzeja Brežice

- Spomeniško varstvene smernice ZVNKD Novo mesto za plato pred gradom Brežice z dne 07. 05. 1998

Mag. Tomaž Teropšič
D i r e k t o r