Arheološka zbirka Posavskega muzeja Brežice predstavlja Posavje od časa mlajše kamene dobe, v 5. tisočletju p. n. š. do prihoda Slovanov v 7. stoletju n. š. Najstarejši predmeti izvirajo iz 5. tisočletja p. n. š. in pripadajo času mlajše kamene in bakrene dobe. Med najdišči tega časa najbolj izstopa Ajdovska jama pri Nemški vasi, saj so z arheološkimi izkopavanji ugotovili, da so takratni ljudje jamo uporabljali kot pokopališče. Razstavljena je tudi izjemno bogata in dragocena zbirka poznobronastodobnih predmetov iz več kot štiristo žganih grobov, odkritih v Dobovi. Starejša železna doba je prikazana predvsem z gradivom iz gomilnega grobišča na Libni, med katerim izstopata bojna oprema pripadnika vojaške aristokracije s čudovito dvogrebenasto čelado in dvema sulicama ter okrasno oglavje za konja, sestavljeno iz bronastih okrašenih faler.

Obdobje prazgodovine se zaključi z mlajšo železno dobo in prihodom Keltov. Na območju Posavja je raziskanih kar nekaj keltskih najdišč, od katerih sta najpomembnejši grobišči iz Dobove in Brežic. Ob raziskavah teh najdišč so odkrili številne meče, sulice, ščite in kose nakita, ostanki bojnega voza pa so enkratna tovrstna najdba v slovenskem prostoru. Rimsko provincialno kulturo zastopajo predmeti iz najbolj znanih posavskih antičnih najdišč: Drnovo (Neviodunum), Ribnica (Romula) in Veliki Kamen, arheološka zbirka pa se konča s predmeti iz časa staroslovanske naselitve.

kustosinja arheologinja

VODNIK PO ZBIRKAH POSAVSKEGA MUZEJA BREŽICE

Izdal in založil: Posavski muzej Brežice

Natiskala: Tiskarna Novo mesto, 2001

Cena: 7,00 €

Končno! Uspelo nam je izdati Vodnik po zbirkah Posavskega muzeja Brežice. Čeprav nas je že skoraj povozil čas in tehnološki napredek, pa je informacija v knjižni obliki vendarle močnejša od vsega. Ozka in tenka je, ravno pravšnja, da nalahno obteži Vaš žep v nekoliko hladnejših jesenskih dneh, ko se boste sprehodili skozi zbirke Posavskega muzeja v Brežicah. Format ustreza tudi zimskim površnikom, spomladanskim plaščem, žepom kostimov ali drugih oblačil, kot tudi pisemski torbici ali nahrbtniku.

V knjižici je pravzaprav vse, kar morate vedeti o nas. Naslovnica Vodnika vas seznanja z vhodom v brežiški grad z glavne mestne ulice skozi renesančni grajski portal. Fotograf Zvone Pelko je grajski vhod ujel v objektiv nekega zelo zgodnjega majskega jutra. Čeprav so v Posavju jutra bližje soncu, pa je vhod na severni strani osončen le kratek jutranji čas, ko muzejsko dvorišče in muzej še dremlje. Po osmi uri, ko obiskovalcem odpremo muzejske zbirke, nas obokan prehod med zunanjim in notranjim svetom ihtavo potegne notri, postavi pred baročni portal in vleče navzgor v prvo in v drugo nadstropje, kjer se pričenjajo razstavni prostori.  

Ker smo tu zaradi vas in ste nam še kako pomembni – kajti muzeji so ljudje, ne artefakti – vas s knjižico prijazno vabimo in vodimo od prvega do zadnjega razstavnega prostora. Najprej vas seznanimo z zgodovino brežiškega gradu, z barokom od poslikanega stopnišča in kapele do s freskami poslikane in največje takšne dvorane v Sloveniji. Sledi nastanek in razvoj Posavskega muzeja Brežice do današnjih dni. O najzgodnejših časovnih obdobjih – od prazgodovine do prihoda Slovanov – z izkopaninami pripoveduje arheološka zbirka. Kako so stanovali, delali, verovali in se likovno izražali prebivalci Posavja v 19. in 20. stoletju priča šeststo predmetov v etnološki zbirki. V zbirki Kmečki upori in reformacija so na zidu zapisane prve tiskane besede v slovenskem jeziku (Le vkup, le vkup, le vkup, uboga gmajna) in razstavljena ena od 78 ohranjenih Biblij – prevod svetega pisma iz nemščine v slovenščino. Pogled na baročno poslikano dvorano obiskovalcu vsaj prvikrat vzame dih. Do zadnjega kotička je poslikana, prizori pa so po vrsti nanizani in razloženi v besedilu Vodnika. Med dvorano in teraso je prostor z zbirko inštrumentov s tipkami. Baročne stopnice nas iz dvorane vodijo v drugo polovico muzeja, ki jo pričenja zbirka novejše zgodovine, nadaljuje umetnostnozgodovinska zbirka s posvetno in cerkveno dediščino Posavja, zaključi pa spominska galerija Franja Stiplovška, ustanovitelja in dolgoletnega ravnatelja muzeja. 

Skozi južna okna nam maha Vrbína, nekoč z vrbjem porasel močvirski svet, kjer so brežiški pesniki v otroštvu izgubljali frnikole, dečki in deklice pa se igrali družino, ravbarje in žandarje ali pa kavboje in indijance. Vrbína je tudi drugače pomembna, čeprav je v Vodniku skorajda ni: tik za gradom, v Vrbíni, je nekoč tekla Sava, ki je pripeljala v te kraje prve naseljence. Zato v južnem razstavnem prostoru z baročnimi slikami in kipi včasih odprem okna Vrbíni in obiskovalcem, da se spoznajo in se nagledajo drug drugega, preden sodobni človek Vrbíno spremeni v akumulacijsko jezero. 

Ob izhodu iz muzejskih zbirk lahko na sončen dan ponastavimo ročne ure na naravni čas, ki ga preberemo na dveh naslikanih sončnih urah na dvoriščni fasadi gradu. Vodnik spravimo v žep in ga doma počasi uživamo, tako ob branju besedil s številnimi strnjenimi podatki, kot ob ogledovanju izvrstnih fotografij muzejskih predmetov. Z Vodnikom smo prinesli domov košček spomina na kulturno dediščino Posavja. 

Dr. Ivanka Počkar, etnolog