Umetnostnozgodovinska zbirka ima s posvetnimi in sakralnimi baročnimi freskami, slikami, kipi in umetnoobrtnimi predmeti ključni pomen za ohranitev reprezentančnosti brežiškega gradu.

Freska na dvoramnem stopnišču je kvalitetno delo Franca Ignaca Flurerja iz leta 1720. S perspektivično naslikanimi arhitektonskimi elementi je slikar ustvaril izjemno prepričljivo iluzijo neskončnega prostora, znotraj katerega srečamo Herkula v družbi preostalih božanstev, ki ponazarjajo pet čutov, hkrati pa so prispodoba dobrega in zla, nasprotja med čednostjo in pregreho. Freske v grajski kapeli so delo istega avtorja. Slikar je stene poslikal z arhitekturo stebrovja, vazami in za barok nepogrešljivimi školjkami. Na stropu je s perspektivično naslikanim balustradnim vencem ustvaril prepričljivo iluzijo neskončnega prostora, kjer je upodobil Poveličanje križa z atributi Kristusovega mučenja.

Kot največja in najbogatejša na Slovenskem je v začetku leta 1700 dobila svojo veličastno podobo Viteška dvorana. Domnevni avtor fresk v njej je Karl Frančišek Remb. V celoti poslikani prostor nosi čar baročnega nemira, očarljive razgibanosti ter odličnosti in tako predstavlja biser baročnega posvetnega stenskega slikarstva na Slovenskem. Pomemben  del stalne posvetne umetnostnozgodovinske zbirke predstavljajo portreti plemiške družine Moscon, ki so dela neznanih  mojstrov od srede 17. stoletja do začetka 19. stoletja. Portreti osvetljujejo nošo 17., 18. in 19. stoletja in dajejo vpogled v modo nekdanjih časov. Prava redkost so baročne sani, darilo cesarice Marije Terezije pribočniku Auerspergu, izdelane sredi 18. stoletja na Dunaju.

Cerkveno baročno slikarstvo in kiparstvo zastopajo vsi pomembni znani in anonimni mojstri. Med najpomembnejši deli sodita Brezmadežna in Sv. Anton Padovanski iz leta 1729. Nastali sta  za brežiške frančiškane izpod čopiča baročnega slikarja Valentina Metzingerja (1699—1759), ki je s svojimi deli močno presegel sodobnike. Umetnostno zbirko zaključujejo dela slikarja in grafika Franja Stiplovška (1898—1963), ki sodi med najvidnejše predstavnike nove stvarnosti.

Oži Lorber

kustosinja umetnostna zgodovinarka