I. nagrada: skodela z bradavicami in jelenček v kompletu sta prejela prvo nagrado naskupnem tekmovanju Gospodarske zbornice Slovenije in Turistične zveze Slovenije "Turistični spominek Slovenije 1997".
Skodela z bradavicami (replika posode, najdene v gomili na Libni nad Krškim) ima priloženo deklaracijo v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, njena prodajna cena pa je 18,00 €
Jelenček (glineni posnetek medenega figuralnega piškota) ima priloženo deklaracijo v slovenskem jeziku, njegova prodajna cena pa je 4,50 €
II. nagrada: rimska oljenka, glinena zvezdica in srce (repliki lectarskih figuralnih piškotov) sestavljajo komplet, ki je prejel drugo nagrado na skupnem tekmovanju Gospodarske zbornice Slovenije in Turistične zveze Slovenije “Turistični spominek Slovenije 1995”.
Rimska oljenka z embalažo ima priloženo deklaracijo v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, njena prodajna cena pa je 4,00 €
Zvezdica z embalažo (glineni posnetek medenega figuralnega piškota) ima priloženo deklaracijo v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, njena prodajna cena pa je 2,00 €
Srce z embalažo (glineni posnetek medenega figuralnega piškota) ima priloženo deklaracijo v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, njegova prodajna cena pa je
2,50 €
Drobni spominki na desni sliki so po 0,50 €
III. nagrada: rimska oljenka v kompletu z oljem in arheološka posoda z izboklinami staprejela tretjo nagrado na skupnem tekmovanju Gospodarske zbornice Slovenije in Turistične zveze Slovenije “Turistični spominek Slovenije 1996”.
Rimska oljenka v kompletu z oljem (replika starorimske pečatne oljenke iz 1. st.) ima priloženo deklaracijo v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, njena prodajna cena pa je 13,00 €
Arheološka posoda z izboklinami (replika ilirske posode, najdene v gomili na Libni nad Krškim) ima priloženo deklaracijo v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, njena prodajna cena pa je 22,00 €
|
|
|
|
|
Baročna galerija, portreti baronov Moscon |
Kolo, druga polovica 19. stoletja |
Čebelji panj v podobi vojaka, prva polovica 19. stoletja |
|
|
||
|
Grad Brežice z delom mesta. |
||
|
|
|
|
|
Poslikano stopnišče, baročna poslikava iz začetka 18. stoletja |
Brežiški grad, 1. polovica 18. stoletja |
Dvojna lončena posoda. Levo: Libna, starejša železna doba. Desno: začetek 20. stoletja
|
|
|
||
|
Libna, bronasto konjsko oglavje, 5. stoletje pr.n.š. |
||
|
| ||
VODNIK PO ZBIRKAH POSAVSKEGA MUZEJA BREŽICE
Izdal in založil: Posavski muzej Brežice
Natiskala: Tiskarna Novo mesto, 2001
Cena: 7,00 €
Končno! Uspelo nam je izdati Vodnik po zbirkah Posavskega muzeja Brežice. Čeprav nas je že skoraj povozil čas in tehnološki napredek, pa je informacija v knjižni obliki vendarle močnejša od vsega. Ozka in tenka je, ravno pravšnja, da nalahno obteži Vaš žep v nekoliko hladnejših jesenskih dneh, ko se boste sprehodili skozi zbirke Posavskega muzeja v Brežicah. Format ustreza tudi zimskim površnikom, spomladanskim plaščem, žepom kostimov ali drugih oblačil, kot tudi pisemski torbici ali nahrbtniku.
V knjižici je pravzaprav vse, kar morate vedeti o nas. Naslovnica Vodnika vas seznanja z vhodom v brežiški grad z glavne mestne ulice skozi renesančni grajski portal. Fotograf Zvone Pelko je grajski vhod ujel v objektiv nekega zelo zgodnjega majskega jutra. Čeprav so v Posavju jutra bližje soncu, pa je vhod na severni strani osončen le kratek jutranji čas, ko muzejsko dvorišče in muzej še dremlje. Po osmi uri, ko obiskovalcem odpremo muzejske zbirke, nas obokan prehod med zunanjim in notranjim svetom ihtavo potegne notri, postavi pred baročni portal in vleče navzgor v prvo in v drugo nadstropje, kjer se pričenjajo razstavni prostori.
Ker smo tu zaradi vas in ste nam še kako pomembni – kajti muzeji so ljudje, ne artefakti – vas s knjižico prijazno vabimo in vodimo od prvega do zadnjega razstavnega prostora. Najprej vas seznanimo z zgodovino brežiškega gradu, z barokom od poslikanega stopnišča in kapele do s freskami poslikane in največje takšne dvorane v Sloveniji. Sledi nastanek in razvoj Posavskega muzeja Brežice do današnjih dni. O najzgodnejših časovnih obdobjih – od prazgodovine do prihoda Slovanov – z izkopaninami pripoveduje arheološka zbirka. Kako so stanovali, delali, verovali in se likovno izražali prebivalci Posavja v 19. in 20. stoletju priča šeststo predmetov v etnološki zbirki. V zbirki Kmečki upori in reformacija so na zidu zapisane prve tiskane besede v slovenskem jeziku (Le vkup, le vkup, le vkup, uboga gmajna) in razstavljena ena od 78 ohranjenih Biblij – prevod svetega pisma iz nemščine v slovenščino. Pogled na baročno poslikano dvorano obiskovalcu vsaj prvikrat vzame dih. Do zadnjega kotička je poslikana, prizori pa so po vrsti nanizani in razloženi v besedilu Vodnika. Med dvorano in teraso je prostor z zbirko inštrumentov s tipkami. Baročne stopnice nas iz dvorane vodijo v drugo polovico muzeja, ki jo pričenja zbirka novejše zgodovine, nadaljuje umetnostnozgodovinska zbirka s posvetno in cerkveno dediščino Posavja, zaključi pa spominska galerija Franja Stiplovška, ustanovitelja in dolgoletnega ravnatelja muzeja.
Skozi južna okna nam maha Vrbína, nekoč z vrbjem porasel močvirski svet, kjer so brežiški pesniki v otroštvu izgubljali frnikole, dečki in deklice pa se igrali družino, ravbarje in žandarje ali pa kavboje in indijance. Vrbína je tudi drugače pomembna, čeprav je v Vodniku skorajda ni: tik za gradom, v Vrbíni, je nekoč tekla Sava, ki je pripeljala v te kraje prve naseljence. Zato v južnem razstavnem prostoru z baročnimi slikami in kipi včasih odprem okna Vrbíni in obiskovalcem, da se spoznajo in se nagledajo drug drugega, preden sodobni človek Vrbíno spremeni v akumulacijsko jezero.
Ob izhodu iz muzejskih zbirk lahko na sončen dan ponastavimo ročne ure na naravni čas, ki ga preberemo na dveh naslikanih sončnih urah na dvoriščni fasadi gradu. Vodnik spravimo v žep in ga doma počasi uživamo, tako ob branju besedil s številnimi strnjenimi podatki, kot ob ogledovanju izvrstnih fotografij muzejskih predmetov. Z Vodnikom smo prinesli domov košček spomina na kulturno dediščino Posavja.
Dr. Ivanka Počkar, etnolog
VODNIK PO ZBIRKAH POSAVSKEGA MUZEJA BREŽICE
Izdal in založil: Posavski muzej Brežice
Natiskala: Tiskarna Novo mesto, 2001
Cena: 7,00 €
|
|
|
Končno! Uspelo nam je izdati Vodnik po zbirkah Posavskega muzeja Brežice. Čeprav nas je že skoraj povozil čas in tehnološki napredek, pa je informacija v knjižni obliki vendarle močnejša od vsega. Ozka in tenka je, ravno pravšnja, da nalahno obteži Vaš žep v nekoliko hladnejših jesenskih dneh, ko se boste sprehodili skozi zbirke Posavskega muzeja v Brežicah. Format ustreza tudi zimskim površnikom, spomladanskim plaščem, žepom kostimov ali drugih oblačil, kot tudi pisemski torbici ali nahrbtniku.
V knjižici je pravzaprav vse, kar morate vedeti o nas. Naslovnica Vodnika vas seznanja z vhodom v brežiški grad z glavne mestne ulice skozi renesančni grajski portal. Fotograf Zvone Pelko je grajski vhod ujel v objektiv nekega zelo zgodnjega majskega jutra. Čeprav so v Posavju jutra bližje soncu, pa je vhod na severni strani osončen le kratek jutranji čas, ko muzejsko dvorišče in muzej še dremlje. Po osmi uri, ko obiskovalcem odpremo muzejske zbirke, nas obokan prehod med zunanjim in notranjim svetom ihtavo potegne notri, postavi pred baročni portal in vleče navzgor v prvo in v drugo nadstropje, kjer se pričenjajo razstavni prostori.
Ker smo tu zaradi vas in ste nam še kako pomembni – kajti muzeji so ljudje, ne artefakti – vas s knjižico prijazno vabimo in vodimo od prvega do zadnjega razstavnega prostora. Najprej vas seznanimo z zgodovino brežiškega gradu, z barokom od poslikanega stopnišča in kapele do s freskami poslikane in največje takšne dvorane v Sloveniji. Sledi nastanek in razvoj Posavskega muzeja Brežice do današnjih dni. O najzgodnejših časovnih obdobjih – od prazgodovine do prihoda Slovanov – z izkopaninami pripoveduje arheološka zbirka. Kako so stanovali, delali, verovali in se likovno izražali prebivalci Posavja v 19. in 20. stoletju priča šeststo predmetov v etnološki zbirki. V zbirki Kmečki upori in reformacija so na zidu zapisane prve tiskane besede v slovenskem jeziku (Le vkup, le vkup, le vkup, uboga gmajna) in razstavljena ena od 78 ohranjenih Biblij – prevod svetega pisma iz nemščine v slovenščino. Pogled na baročno poslikano dvorano obiskovalcu vsaj prvikrat vzame dih. Do zadnjega kotička je poslikana, prizori pa so po vrsti nanizani in razloženi v besedilu Vodnika. Med dvorano in teraso je prostor z zbirko inštrumentov s tipkami. Baročne stopnice nas iz dvorane vodijo v drugo polovico muzeja, ki jo pričenja zbirka novejše zgodovine, nadaljuje umetnostnozgodovinska zbirka s posvetno in cerkveno dediščino Posavja, zaključi pa spominska galerija Franja Stiplovška, ustanovitelja in dolgoletnega ravnatelja muzeja.
Skozi južna okna nam maha Vrbína, nekoč z vrbjem porasel močvirski svet, kjer so brežiški pesniki v otroštvu izgubljali frnikole, dečki in deklice pa se igrali družino, ravbarje in žandarje ali pa kavboje in indijance. Vrbína je tudi drugače pomembna, čeprav je v Vodniku skorajda ni: tik za gradom, v Vrbíni, je nekoč tekla Sava, ki je pripeljala v te kraje prve naseljence. Zato v južnem razstavnem prostoru z baročnimi slikami in kipi včasih odprem okna Vrbíni in obiskovalcem, da se spoznajo in se nagledajo drug drugega, preden sodobni človek Vrbíno spremeni v akumulacijsko jezero.
Ob izhodu iz muzejskih zbirk lahko na sončen dan ponastavimo ročne ure na naravni čas, ki ga preberemo na dveh naslikanih sončnih urah na dvoriščni fasadi gradu. Vodnik spravimo v žep in ga doma počasi uživamo, tako ob branju besedil s številnimi strnjenimi podatki, kot ob ogledovanju izvrstnih fotografij muzejskih predmetov. Z Vodnikom smo prinesli domov košček spomina na kulturno dediščino Posavja.
Dr. Ivanka Počkar, etnolog
