Posavski M

Grad Brežice in poznejša mestna naselbina sta nastala na vzpetini na levem bregu reke Save, ki je bila že v prazgodovini, posebno pa še v času preseljevanja narodov, pomembna prometna pot med Balkanom in predalpskim svetom.
Grad je bil prvič omenjen leta 1249 kot castrum, nedvomno pa je stal že pred letom 1241, ko v pisanih virih prvič zasledimo Brežice. Verjetno je bila prvotna grajska stavba, v kateri je prebivala oborožena posadka, deloma še lesena utrdba. Njeni začetki so povezani z vaško naselbino Gradišče, ki je ležala na levem bregu savske struge. Na slovenskem ozemlju so se takrat utrdile fevdalne posesti tujih svetnih in cerkvenih gospodarjev. Ozemlje v trikotu med Sotlo in Savo je v 11. stoletju prišlo v roke salzburške nadškofije in je ostalo v njeni posesti vse do konca 15. stoletja. Proti koncu 12. stoletja so Brežice postale upravno in gospodarsko središče salzburške posesti v Posavju. Na obali reke Save so Salzburžani sezidali grad, ki je služil v upravne in obrambne namene. V gradu sta bila sodišče in kovnica denarja. Tu je bila nastanjena tudi vojaška posadka.

Grad se je po svoji legi imenoval Rain, kar v nemščini pomeni obala rečne struge. Tako je dobilo ime tudi srednjeveško mestece, ki se je razvilo okrog gradu: civitas Rain. Isti pomen ima tudi slovensko ime za mesto, ki zaznamuje mestno naselbino na bregovih reke (breg – bregci – brežci – Brežice). To nam potrjuje tudi mestni grb, v katerem so na črni heraldični osnovi nakazani trije grički (brežci), pod njimi pa je s tremi modrimi valovnicami na beli osnovi upodobljena voda.